Glavne komponente
Glavna sestavina volne je keratin, ki je sestavljen iz različnih -aminokislinskih ostankov. Ti ostanki so lahko povezani v dolge spiralne verige, ki vsebujejo karboksilne, amino in hidroksilne skupine, pri čemer tvorijo solne in vodikove vezi med molekulami. Dolge verige so povezane s prečnimi-vezami, ki jih tvorijo disulfidne vezi cistina. Ta kemična struktura določa lastnosti volne. Na primer, ko se dolge verige makromolekul volnenih vlaken raztegnejo zaradi zunanje sile, preidejo iz -vijačne oblike v -raztegnjeno obliko in se nato po odstranitvi sile vrnejo v -obliko. Rezultat tega je odlična raztezna deformacija in odpornost volne. Močna sposobnost vpijanja vlage volne je povezana z nekaterimi skupinami na njenih stranskih verigah. Volna je bolj odporna na kisline kot na alkalije, ker alkalije zlahka razgradijo disulfidne skupine v cistinu in tako poškodujejo volno. Oksidanti lahko tudi uničijo disulfidne skupine in tako poškodujejo volno.
Fizične lastnosti
Glavne fizikalne lastnosti volne vključujejo finost, dolžino, nagubanost, trdnost, elastičnost, lastnosti polstenja, vpijanje vlage, barvo in sijaj. Čistoča je ključna tehnološka značilnost, ki določa kakovost in uporabnost volnenih vlaken, izražena v mikrometrih (µm) kot premer ali število vlaken. Manjša kot je finost in višje kot je število, bolj fina je proizvedena preja. Dolžina vključuje naravno dolžino in raztegnjeno dolžino; prva se nanaša na ravno-razdaljo med obema koncema snopa vlaken, medtem ko je druga dolžina, izmerjena po tem, ko je vlakno zravnano. Fina volna ima stopnjo raztezka več kot 20 %, medtem ko je pol-fina volna približno 10-20 %. Pri enaki finosti ima daljša volna večjo zmogljivost predenja in boljšo kakovost končnega izdelka. Guba se pogosto uporablja za oceno kakovosti volne; volna z enakomerno zvitostjo daje prejo in izdelke, ki so mehki na dotik, elastični in topli. Fina volna ima visoko število zvitkov in gostoto, medtem ko ima groba volna valovito ali ravno, nezmečkano dlako. Trdnost in raztezek neposredno vplivata na trdnost končnega izdelka. Trdnost se nanaša na obremenitev volne ob pretrganju; raztezek se nanaša na povečanje dolžine zaradi pretržne sile. Pretržna trdnost se med različnimi vrstami volne zelo razlikuje. Za volno iste vrste je finost premo sorazmerna z njeno absolutno močjo; bolj ko je volna groba, večja je njena moč. Bolj ko je medularna volna razvita, manjša je njena odpornost proti zlomu. Raztezek volne se običajno giblje od 20 % do 50 %. Elastičnost omogoča, da izdelki ohranijo prvotno obliko in je nepogrešljiva lastnost volne, ki se uporablja v preprogah in odejah. Volna ima na splošno odlične lastnosti polstenja in vpijanja vlage. Sijaj je pogosto povezan s stanjem lusk, ki pokrivajo površino vlaken; fina volna manj odbija svetlobo in ima mehkejši lesk, medtem ko ima groba volna močan in svetel lesk. Šibek sijaj je pogosto posledica poškodbe plasti lusk.
