Število preje: Število volnene preje je izraženo v metričnih enotah. Večje število označuje fino prejo, manjše število pa grobo prejo.
Metrično število preje se nanaša na število kilometrov na kilogram preje. Na primer, 18.000 metrov 1 kg preje je preja 18 številk.
Zavoj volnene preje: Zasuk volnene preje se nanaša na število zavojev na enoto dolžine. Zasuk ima smer zasuka, z zasukom "S" in zasukom "Z". Zasuk je na splošno izražen kot zavoji na meter (m). Različno število niti povzroči različne zavoje. Za lažjo primerjavo sukanja volnene preje in preje z različnimi števili se običajno uporablja koncept "koeficienta sukanja".
Pri izbiri "koeficienta sukanja" ima na splošno čista volna višji koeficient kot mešana preja, mešana preja ima višji koeficient kot sintetična preja, preja z višjo vsebnostjo kratkih vlaken ima višji koeficient kot preja z nižjo vsebnostjo kratkih vlaken in finejša preja ima višji koeficient kot groba preja.
Trdnost in raztezek volnene preje: Natezno trdnost volnene preje imenujemo njena natezna trdnost. Raztezek volnene preje je izražen kot dolžina, ki se raztegne po pretrganju, merjeno z obremenitvijo, ki jo nosi.
Trdnost volnene preje je tesno povezana z vzdržljivostjo in proizvodno učinkovitostjo tkanin. Trdnost je temelj natezne trdnosti tkanine. Zato je natezna trdnost volnene preje pomemben pokazatelj kakovosti. Ker natezna trdnost neposredno vpliva na njegovo kakovost, je potrebno ustrezno območje. Prekomerna natezna trdnost bo povzročila, da se volnena preja zrahlja in zmanjša trdnost; nezadostna natezna trdnost bo povečala trdnost, vendar naredila volneno prejo togo. Natezna trdnost volnene preje je odvisna od uporabljenih surovin, stopnje obdelave in razporeditve vlaken. Višja kakovost surovin, enakomernejša razporeditev vlaken in ustrezno sukanje povzročijo večjo trdnost volnene preje in boljšo elastičnost.
